Ko stopim pred platno, se umirim in se povežem s trenutkom.
Slikanje mi omogoča, da se ustavim, zadiham in preprosto sem.
Čopiči vodijo roko, barve pa izbiram po občutku. Včasih mehko in umirjeno, drugič bolj drzno in igrivo.
Packanje po platnu mi prinaša sprostitev, veselje in občutek svobode. To je čas, ko sem v stiku s seboj in ko se misli naravno umaknejo.
Vsaka slika nastaja počasi, v svojem ritmu. V sebi nosi sled trenutka, razpoloženja in energije, v kateri je bila ustvarjena. Slike niso namenjene razlagi, temveč občutenju njih.
Če te katera nagovori, me kontaktiraj.
